left shadowright shadowtopShadow
soup logomain image
     
 
month back

SEPTEMBER 07

month forth
N P T S Č P S
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
/ / / / / / /

ŠOUP
Pristaniška ulica 3
6000 Koper

T: +386 5 662 62 20
F: +386 5 662 62 36
M: +386 31 452 000

E: info@soup.si

bottom

AKTUALNO:

Skozi internacionalizacijo k večji kakovosti visokega šolstva

03.02.2011

Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so včeraj sodelovali na nacionalnem posvetu z naslovom »Internacionalizacija visokega šolstva«, ki sta ga na Brdu pri Kranju organizirala Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) in CMEPIUS. Na posvetu so udeleženci izmenjali ideje o nacionalni strategiji za internacionalizacijo, ki jo načrtuje MVZT, predstavljeni pa so bili tudi vidiki dobre prakse, ki jo poznajo na nekaterih tujih univerzah. Predstavniki ŠOS so največjo težo namenili predvsem mobilnosti, ki preko različnih programov mednarodnih izmenjav vsako leto pritegne vse več študentov. 

ŠOS pozdravlja idejo o oblikovanju nacionalne strategije za internacionalizacijo visokega šolstva, saj ocenjuje, da je Slovenija še vedno daleč od doseganja cilja Luevenskega komunikeja, ki je 20 odstotkov mobilne populacije do leta 2020; trenutno je mobilnih okoli 1 odstotka slovenskih študentov. ŠOS prav tako meni, da je prav internacionalizacija eden ključnih stebrov kakovosti, saj prinaša tako nujo po mednarodni primerljivosti programov kot po drugi strani izkušnje z mednarodnim delovanjem ter izkušnje z izmenjav profesorjev in študentov prinašajo v naš prostor primere dobrih praks iz drugih visokošolskih institucij.

Študenti se zavedajo pomena internacionalizacije iz več vidikov, in sicer kot: razširitev znanj, spoznavanje dobrih tujih praks - tako v samem poučevanju kot tudi v primerih iz stroke, izmenjava izkušenj z vrstniki iz drugega okolja, spoznavanje drugih kultur in navad, pomembna življenjska izkušnja posameznika, izhodišče za iskanje delovnih priložnosti in izkušenj izven naših meja in končno odprtost našega visokošolskega prostora navzven, iskanje primerljivosti s tujimi institucijami in enega izmed pomembnih vidikov zagotavljanja kakovosti.

Študenti v okviru internacionalizacije najbolj občutijo prav mobilnost - tako študentov kot predavateljev. ŠOS veseli, da obstajajo številni programi, ki spodbujajo mobilnost študentov, a je ta žal še vedno prenizka. ŠOS zato meni, da je potrebna boljša in učinkovitejša promocija mobilnosti, spodbude za mobilnost - tako za študente (štipendije, priznavanje, zmanjšanje birokracije v postopkih...) kot za visokošolske zavode (dodatna sredstva za oblikovanje programov oz. modulov v tujih jezikih). ŠOS prav tako poudarja pomen t.i. skupnih študijskih programov med domačimi in tujimi institucijami, ki bi gotovo pripomogli k večji mobilnosti; trenutno je število skupnih programov zanemarljivo (pa še ti so predvsem na podiplomskih stopnjah). ŠOS prav tako podpira idejo o odpiranju možnosti študija na daljavo.

Rok Primožič, namestnik predsednice ŠOS pa je v svojem prispevku opozoril tudi na socialni vidik, ki ga ne smemo zanemariti pri mobilnosti študentov: »Možnost študijske izmenjave je žal prepogosto pogojena s socialnim statusom študenta. Študentom, ki prihajajo iz šibkejšega socialnega okolja bi bilo potrebno ponuditi dodatna finančna sredstva za mobilnost; tujim študentom pa omogočiti možnost socialnih transferjev, ki jih imajo tudi domači študenti, vključno z možnostjo opravljanja študentskega dela.« 

Poleg omenjenega pa ŠOS opaža še nekaj ovir pri doseganju večje mobilnosti, in sicer:

  • priznavanje izobraževanja, ki ga študenti opravijo v tujini: ŠOS meni, da bi bilo potrebno sprejeti poenotena merila in pravilnike za priznavanje;
  • pogosto podhranjene mednarodne pisarne po fakultetah, ki ne morejo skrbeti za celo generacijo študentov: ŠOS predlaga vzpostavitev ustreznega mentorstva/tutorstva za te študente (lahko tudi skozi vzpostavitve mreže študentov, ki so bili na izmenjavi) ter oblikovanje centrov za mobilnost na univerzah; 
  • pogosto premalo »drugih« informacij, ki jih študent potrebuje, ko se odloča za odhod v tujino (splošne informacije o bivanju v državi, za katero se odloča).

Prav pri reševanju zadnjih dveh težav pa pogosto pomagajo prav študentske organizacije s svojimi mednarodnimi pisarnami, kjer so na voljo informacije o različnih možnostih izmenjav, tutorstvo ter študentska pomoč s strani študentov, ki so bili na izmenjavi, študentskih društev, ki delujejo tudi mednarodno ali tujih študentov pri nas. Prav tako pa v okviru študentskih organizacij delujejo tudi t.i. recepcije za tuje študente, ki slednjim pomagajo z informacijami o bivanju pri nas, pri iskanju nastanitev, urejanju dokumentacije ter oblikovanju programa obštudijskih dejavnosti.

Rok Primožič, namestnik predsednice ŠOS: »Kot tri ključne točke pri oblikovanju strategije za mobilnost bi študenti izpostavili nujnost urejanja priznavanja izobraževanja, opravljenega v tujini, ustrezno štipendiranje študentov na izmenjavi z dodatno podporo za študente, ki prihajajo iz socialno šibkega okolja in nazadnje nujnost učinkovitejše promocije mobilnosti in vseh pozitivnih učinkov, ki jih prinaša, med vsemi visokošolskimi partnerji.«

Ena večjih težav, ki jo imajo tuji študenti pri nas pa je gotovo jezik: še vedno namreč ni dovolj predmetov, ki se izvajajo v tujem jeziku, zato jim pogosto ostanejo le konzultacije s profesorji in individualno delo; pogosto pa se jim - zaradi prevajanja - zaračunavajo tudi drugi (administrativni) stroški, kljub temu, da so upravičeni do enakih možnosti in storitev kot domači študenti. 

ŠOS v splošnem ugotavlja tudi, da premalo odnesemo iz mobilnosti po tem, ko se študent vrne iz izmenjave: redko kje opravijo obsežen pogovor s tem študentom v smeri spoznavanja dobrih praks poučevanja, načina dela..., kar bi lahko obogatilo študijski proces pri nas in kar je tudi cilj izmenjave.  Študenti prav tako pogrešajo  tudi večjo mobilnost predavateljev - tuji predavatelji pri nas bi vnesli nove koncepte, načine dela, popestrili programe; naši predavatelji v tujini pa bi lahko nadgradili svoje znanje tudi s primeri dobri praks in drugimi primeri iz stroke, prav tako pa posodobili sam način podajanja znanja. 

ŠOS opozarja tudi na druge oblike mobilnosti, kjer študenti pridobijo bogata neformalna znanja in izkušnje, kar pa se jim žal ne prizna - niti pri študiju niti pri iskanju zaposlitve (npr. programi YiA, EVS...).

top
bottom
 
apz unic kazin primss uszp kcup ppcenter

ŠOUP, Pristaniška ulica 3, 6000 Koper | T: +386 5 662 62 20, F: +386 5 662 62 36, M: +386 31 452 000 | E: info@soup.si, W: www.soup.si

 
bottom